četrtek, 30. oktober 2008

Mladi so preprosto mladi

Mladi so lepi. Rad jih imaš, Gospod.

Mladi so uporniki. In rad jih imaš, Gospod.

Mladi so čudni. Tudi take ljubiš.

Mladi se izgubljajo. Ti jih hodiš iskat.

Mladi ljubijo. Ti sam živiš v njihovi ljubezni.


Mladi so v svojih ljubeznih zmedeni. Sočustvuješ z njimi.

Mladi govorijo neumnosti. Ti praviš, da bodo že zrasli....

Mladi nosijo v sebi neizmerno moč. Ti jim ponujaš napredek in razvoj.

Mladi so nedorasli. Ti pa jih ne obsojaš.

Mladi skrivajo v sebi mnoge poklicanosti. Ti pa jih vabiš in kličeš.


Mladi te žalijo. Ti pa jim odpuščaš.

Mladi imajo krila. Ti pa jim ponujaš neskončno nebeško modrino.

Mladi te zapuščajo. Ti pa umiraš sam.

Mladi se drogirajo, pjančujeo in se spolno izživljajo. Ti pa si potrpežljiv in jim ponujaš zahtevno in čisto življenje.

Mladi so kompromisarji. Ti pa jih vabiš k radikalnosti.


Mladi radi izzivajo. Ti pa predlagaš umiritev.

Mladi izgubljajo glavo. Ti pa skrbiš za ravnovesje.

Mladi so “baš me brigarski”. Ti pa se zanje zanimaš.

Mladi so navdušeni za vse dobro. Ti pa jim odkrivaš poti vseobsegajočega.

Mladi zapravljajo čas. Ti pa jih usmerjaš naproti večnosti, brez časa...


Mladi grešijo. Vendar tudi ti nisi vrgel kamna.

Mladi pomenijo veselje. In ti ga pomnožuješ v njihvih srcih.

Mladi pojejo, plešejo in so glasba sama. Ti si njihov ples.

Mladi se motijo. In ti jih razumeš.


Mladi so preprosto mladi. In ti si njihov Mladi-Bog.

Mladi: z ljubečim pogledom si se ustavil na vsaki generaciji mladih in jih imaš rad.

Kaj pa jaz, Gospod? In kako "mi"?


Središče Giosy

nedelja, 26. oktober 2008

Velika skepsa III

Velika skepsa mi povzroča nemalo težav pri zaupanju posameznim strankam ali ljudem. Svojim dvomom in skeptični naravnanosti pa želim dodati odtenek upanja. Upam, da bodo politi – kdorkoli bo sedel na stolčkih oblasti – prisluhnili malemu človeku, pustili pravo in celoviti svobodo na vseh področjih in skrbeli za trajen napredek države.

Cena, ki jo je mala podalpska deželica plačala v preteklosti, je previsoka, da bi lahko ceneno razmetavali s tem kar imamo.

Upam, da bodo pozitiven tek dogodkov, kulturno-duhovni standard, znanstveni napredek in socialna varnost tako učinkovito prisotni v vseh slojih družbe, da bo Slovenija (ne glede na politično opcijo) cenjena in zgledna država. Cilje je visok. Če bo vsak polnil le svoje žepe, bo vsak dan bolj oddaljen; če pa bo sleherni politik skrbel za poštenost pri svojem delu in dobro ljudi bodo te sanje postale resnične.

četrtek, 23. oktober 2008

Velika skepsa II/III

Dan velikega razglasa. Narod pijancev je prišel na svoj račun: vsi so pili. Eni utapljali žalost, drugi pa povzdigovali čaše in zmago. Če je bilo kaj goljufij, prevar, lažnih glasov ali podobno pa vedo le tisti, ki so bdeli nad velikim zakladom demokracije.

Središče moje skepse ali dvoma je v tem, da težko vidim pred sabo stare obraze iz totalitarizma, ki bodo polnili svoja usta z demokracijo. Nekoč so poveličevali enostrankarski sistem, danes pa bodo govorili o parlamentu kot o domu demokracije in strankarstva. Morda gre samo za nekakšen prevod starih izrazov ali za slovnično pomoto.


Ali lahko učijo demokracijo tisti, ki so zagovarjali totalitarizem in ovirali osamosvojitev?


Vsekakor gre nekaj besed nameniti tudi tistim, ki so požrešno in častihlepno upravljali z javnimi zadevami kakor s privatnimi. Državljani smo bili priče mahanja z zastavo zmage in oblasti, ker po mnogih letih je prišlo do spremembe. Da, to drži. Vendar mislim, da je to bil ključni trenutek za pokazat drugačnost. Ne drugačnost v vsebini kolikor v načinu. Najboljša metoda ni izolacija in elitizem ampak neobremenjena povezava za kakovosten napredek.


Sodbe in ocene lahko vsak sam doda med komentarji. Nihče ni popoln in nobena vlada še ni (in verjetno tudi ne bo) ustrezala vsem. Dvomim v nedolžnost in neoporečnost nekaterih poslov minulega sklica parlamenta in dvomim v trdnost naslednje vlade, ko že v začetku tako težko najde skupni jezik.

nedelja, 19. oktober 2008

Velika skepsa I/III

Skepsa je filozofsko stališče, ki temelji na kritični analizi tistega spoznanja in tistih zaznav, ki so v določenem trenutku resnični hkrati pa na podlagi danih možnosti želi, da bi pridobili popolnoma resnično umevanje.

Zakaj tako dolg in že skoraj grd stavek? Ker je tema tega zapiska zelo zapletena. Volitve. Na blogu sem se vzdržal pisati kakršnokoli mnenje o izidu volitev, dokler niso bili rezultati dokončni. In zdaj še moj »piskrček« k stvari.


Sam potek volilne kampanje se mi je zdel zelo zanimiv. Udeleženci kampanje (=politiki) so predstavljali svoje programe z uporabo zelo slovenske metode: blatenje svojih nasprotnikov. Vsi v enaki meri. Malo starih zamer iz polpreteklo zgodovine, malo finančnih afer iz te in one vlade, veliko »nepričakovanih« škandalov in še več medijskih odkritij. Volilna kampanja prepletena z očitki, domnevami, grožnjami, žalitvami, tožbami in velikimi mednarodnimi preiskavami.


Še bolj zanimivi so bili odzivi javnosti in medijev. Mrtvi iz prometnih nesreč so postali le še lokalne novice, mednarodno dogajanje komaj opazno in iskanje pravih odgovorov le še stvar posameznikov. Budno uho in bistro oko sta lahko hitro razločila komu kateri medij pripada.


Naslovnice so bile polne velikih obljub, že zase velika plakatna mesta prepolna še večjih nasmehov in mali poštni nabiralniki polni velikih načrtov. Plakati z velikimi nasmehi, močnimi stavki in še močnejšimi obljubami so okužili vsako drevo, oglaševalno mesto, prazno steno. Letaki, posebne izdaje strankarskih časopisov in izredna vabila niso bila izključena.


Vsi politiki so se zavedali »pomena reform«, izstopala je njihova »odgovornost za spremembe« in čutili so potrebo povedati populaciji male podalpske deželice, da je »na pravi poti«. Potem smo še volivci povedali svoje. V zapečatene škatlice smo metali velike papirje. Z velikimi upi in velikimi pričakovanji ...


četrtek, 16. oktober 2008

Hipoteza



Ena odmevnejših prometnih nesreč minulega tedna. Tragičen konec. Z vsem dolžnim spoštovanjem ampak verjetno ni vozil samo 50 km/h...




torek, 14. oktober 2008

Dobra naložba

Če nosiš svoje imetje na glavi ali blizu srca, te bo pokopalo. Postavi ga pod noge: postalo ti po podstavek, na katerem se boš lahko povzpel.

Francois X. Nguyen Van Thuan

sreda, 8. oktober 2008

Kapital propada


Na stojnicah male tržnice sem dlje časa pustil zastarelo robo. »Datum uporabe« je pretekel že nekaj časa in marsikdo je verjetno že opustil tovrstno nakupovanje. Dragim bralkam in bralcem se opravičujem za »klike v prazno«. Koristim to priložnost, da izrazim hvaležnost za redne komentarje in dober obisk. Zame to predstavlja dobro spodbudo za naprej.


In kaj bo novega? Preko zaporednih pritiskov na tipkovnico bom dodal svoje misli ob tem, kar lahko vsakdo bere v časopisih, posluša po radiu ali TVju in spremlja preko interneta.


Tokrat razmišljam o zelo kritični točki resnega vprašanja našega časa. Gospodarska kriza. Ni enostavno opisati, strniti in povzeti celotnega dogajanja. To lahko stori vsak sam preko spletnih ali drugih virov informacij. Kriza na borznih trgih, v gospodarstvu in svetovnem bančnem sistemu povzroča resna vprašanja za prihodnost.


Nisem finančni analitik zato bom z veseljem in dobrodošlico sprejel kakšen kompetenten komentar pod to objavo na to temo. Dejstvo pa je, da hkrati z gospodarsko krizo tudi družbeni sistem prehaja v resne težave. Zakaj? Ker je gradil (in še vedno gradi) na zunanjosti, na materialnih osnovah tržne logike, na finančnih investicijah, na dokazovanju premoči v denarnih enotah… Pozabili in opustili smo duhovno, kulturno, etično, umetniško, naravovarstveno, vzgojno in karitativno investiranje. Tovrsten »kapital« ne propade in redko zaide v krize. Svet potrošništva se iz dneva v dan prebuja z močnim glavobolom, ker ne ve kje vzet, ker nihče nima več gotovih temeljev in vsak grabežljivo zapira svoj hranilnik.


Ošabnost ki je prevladala, je prva napaka v tej krizi. Druga napaka – iz družbenega vidika tudi ta – je reden spregled številnega bogastva, ki ga premore zahodni svet: mladina, iskanje vrednot in vse kar sem že v zgornjem odstavku naštel. Od tega ni nihče bolj sit – marsikdo pa je manj siten. In še to: če nas nista niti evangeljska in niti ta šola izučila, tudi naslednje – težje – nas ne bodo!